Zgodovina

Planinsko društvo Trbovlje je bilo ustanovljeno 8.12.1912. Tega dne je iniciativni odbor za ustanovitev podružnice SPD v Trbovljah sklical ustanovni občni zbor v Trbovljah na Vodah, sedanji Trg revolucije, v dvorani Ane Forte. O tem govorita dva pismena dokumenta. Prvi je bil objavljen 6. decembra v časopisu Slovenski narod št. 281 na 2. strani in pa drugi v Planinskem vestniku, letnik XVIII-1912 na 226. strani. Cilji podružnice SPD v Trbovljah so bili narodnostno prebujanje rudarskega proletariata in organiziranje izletov v Zasavske hribe in v alpski svet. Društvo je priredilo številne izlete na Mrzlico, Kum in Sv. Planino. Društveni člani so vneto markirali poti na Mrzlico, Kum in Sv. Planino. Priredili so tudi več družabnih večerov v dvorani Ane Forte. 4.5.1913 je društvo priredilo v Fortejevi dvorani prvi planinski sejem s plesom. Ob tej priložnosti so društveni člani uprizorili izvirno slovensko opereto  V Kocbekovi koči. Društvo je prenehalo z delovanjem z izbruhom prve svetovne vojne. Slovenska društva so bila razpuščena s strani takratnih oblasti, vodilni člani društva pa so bili vpoklicani v vojsko. Po prvi svetovni vojni do leta 1928 v Trbovljah ni bilo organiziranega planinstva, bilo pa je več navdušenih planincev, ki so redno obiskovali planinski svet in so bili včlanjeni v osrednje društvo SPD v Ljubljani in  v Celju. V letu 1924 so delavci, včlanjeni v Svobodi Trbovlje, želeli ustanoviti podružnico SPD v Trbovljah, vendar osrednja organizacija SPD v Ljubljani ni dala soglasja, ker je pobuda prišla iz levo usmerjene Svobode. Po nasvetu tedanjega predsednika Svobod v Ljubljani, dr. Henrika Tume, je DPD Svoboda ustanovila lastno planinsko sekcijo. Planinska sekcija je delovala do ustanovitve Trboveljske podružnice SPD v letu 1928. Potem ko so bile urejene vse formalnosti, ki jih je terjal takratni zakon in pravila SPD, je bil 8. maja 1928 sklican ponovni ustanovitveni občni zbor, ki je bil v dvorani gostilne Ane Forte. Nameni znova ustanovljenega oziroma obnovljenega društva so bili predvsem organiziranje in vodenje izletov v Zasavske hribe in Kamniške ter Julijske Alpe. Poleg tega je novoustanovljena podružnica imela v programu prirejanje planinskih predavanj, pospeševanje smučanja, uvajanje planinske fotografije, markiranje poti na Mrzlico, Kum in Sv. Planino, prirejanje družabnih večerov in planinskih veselic. Predvsem pa je imelo društvo za cilj zgraditi na Mrzlici nov planinski dom. Med nalogami je bilo tudi pospeševanje turizma, gojitev tovarištva in zbujanje ljubezni do domovine. Nova podružnica je obsegala področje občin Trbovlje, Hrastnik in Dol pri Hrastniku. Kot planinski okoliš, ki ga je imela na skrbi novoustanovljena podružnica SPD v Trbovljah, pa je določilo osrednje društvo v Ljubljani, področje Mrzlice in Sv. Planine vse do izhodiščnih točk. Vnovič ustanovljena podružnica SPD v Trbovljah je imela uradni naslov Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva v Trbovljah. Podružnica ni imela svojega stalnega sedeža, pač pa so člani imeli seje največkrat v posebni sobi gostilne Dreo, deloma pa v gostilni Forte. Arhiv so hranili posamezni odgovorni člani doma. Na občnem zboru leta 1938 so že razpravljali o povečanju doma na Mrzlici, izgradnji ceste od Podmeje do Mrzlici ter o električni razsvetljavi. Že v letu 1930 so precej poudarka dali mladini, vendar pa kakšnega večjega obsega ta dejavnost ni dosegla. Šolske oblasti ustanavljanju raznih društev ali odsekov niso bile naklonjene, z izjemo Antona Osterca, ravnatelja meščanske šole v Trbovljah, ki je dovolil ustanoviti mladinski odsek na tej šoli pod okriljem Rdečega križa.

Delavci se, kot je znano, v veliki meri prva leta in desetletja niso včlanjevali v slovensko planinsko organizacijo. Zaupanja pa niso imeli niti v podružnice, ker so bili v tistih letih v podružnicah včlanjeni predvsem intelektualci, obrtniki, gostilničarji, trgovci itd. V prvo podružnico SPD v Trbovljah v letih 1912 – 1914 se delavci niso včlanili v večjem številu. Tudi v vnovično ustanovljeni Trboveljski podružnici SPD v letu 1928 ni bilo včlanjenih večje število delavcev, razen seveda nekaterih izjem. Imeli so še vedno določene predsodke. Že ob ustanovitvi oziroma obnovitvi Trboveljske podružnice SPD v letu 1928, so med člani iniciativnega odbora nastajale večje razlike v pogledih glede politične obarvanosti novoustanovljene Trboveljske podružnice SPD. Šlo je za liberalno in za socialno – demokratsko usmerjenost te organizacije. Dogovorili so se, da naj društvo ostane nepolitično, čeprav so se posamezni člani ukvarjali tudi s politično dejavnostjo. Del delavcev, ki je bil vključen v takratno DPD Svoboda Trbovlje, s sedežem v starem delavskem domu, pa se je navduševal za ustanovitev lastnega turističnega društva Prijatelj prirode. 28. septembra 1930 (po nekaterih podatkih 28. oktobra 1930) je bil ustanovni občni zbor turističnega društva Prijatelj prirode, podružnice Trbovlje, ki je pokrivala hkrati tudi področje Hrastnika. Prirejali so množične, predvsem pa družinske izlete na bližnje točke v Trbovljah (Retje, Sv. Planino), pozneje tudi na Golico skupaj z Avstrijci, nato na Triglav, Lisco k Lizi itd. Na teh izletih so predvsem utrjevali medsebojna poznanstva. 9. avgusta 1930 so priredili na Mrzlici množični izlet vseh Svobod in društev Prijatelj prirode iz Trbovelj, Hrastnika, Liboj, Zabukovice in Celja. Na tem izletu so sklenili, da odkupijo zemljišče na Štorovi ravni na Mrzlici, kjer naj bi postavili lastno planinsko postojanko in sicer kot prvo delavsko planinsko postojanko v Sloveniji.

Dejavnost turističnega društva Prijatelj prirode je bila neločljivo povezana z dejavnostjo Trboveljske podružnice SPD, le da je Prijatelj prirode deloval v okviru socialdemokratske stranke, medtem ko je veljala SPD za nepolitično organizacijo.

Po okupaciji aprila 1941 so nemške zasedbene oblasti prevzele vse društveno imetje, Trboveljski podružnici SPD pa predlagali, da se priključi nemškemu planinskemu društvu. To ponudbo je Trboveljska podružnica zavrnila in je prenehala obstajati. Hoja v planine je začela upadati. Nekateri člani so se že takoj v letu 1941 priključili boju proti okupatorju. V nadaljnjih letih so se, glede na situacijo in stopnjo intenzivnosti boja proti okupatorju, vključevali še ostali člani Trboveljske podružnice SPD, aktivno ali kot somišljeniki in podporniki. Boja proti okupatorju se je aktivno udeležilo skoraj tričetrtine predvojnih članov Trboveljske podružnice SPD in društva Prijatelj prirode. V spomin na padle udeležence osvobodilnega boja iz planinskih vrst je Planinsko društvo Trbovlje 29.4.1951 odkrilo bronasto spominsko ploščo pred takratno leseno planinsko kočo na Mrzlici. Izdelal jo je društveni član in odbornik Oskar Zakonjšek. Plošča je bila pritrjena na spominski kamen. Od leta 1963 dalje, po zgraditvi novega planinskega doma, pa je plošča pritrjena ob vhodu na teraso.

Po končani vojni je bil sredi oktobra 1945 v dvorani občine Trbovlje občni zbor obnovljenega planinskega društva v Trbovljah. Udeležili so se ga številni starejši in pa tudi mlajši planinci. Povojna planinska organizacija v Trbovljah je odslej združevala vse, ki se ukvarjajo s planinstvom pod eno streho.

Društveni prostori:

Pred drugo svetovno vojno planinsko društvo ni imelo lastnih društvenih prostorov, večino sej je imelo v gostilni Forte, deloma pa tudi v gostilni Dreo. Po drugi svetovni vojni društvo v začetku tudi ni imelo svojih lastnih prostorov, v letu 1948 pa je stanovanjski urad pri Mestnem odboru Trbovlje, dodelil društvu v začasno uporabo drugo gostinsko sobo pri Anici in Jožetu Berger. Leta 1949 se je društvo preselilo v povsem samostojen lokal pri Povšetu. Te zgradbe sicer ni več, ker so na tem mestu zgradili stopnišče za dostop do novega delavskega doma. Tu je društvo imelo svoje prostore do leta 1955. Društvo je dobilo nove prostore v bivšem frizerskem salonu pri Pravdiču (Belencir), po nekaj mesecih se je preselilo v bivši gostinski prostor pri Pravdiču. Aprila 1958 se je društvo preselilo v majhno sobico bivše gostilne Ane Forte. Tu je društvo delovalo približno dve leti, nato se je preselilo v gostilniško oziroma lovsko sobo bivše gostilne Anice in Jožeta Berger na Ulici 1. junija 10. Sprva je bilo društvo najemnik tega lokala, leta 1961 pa je Planinsko društvo Trbovlje odkupilo prostor od tedanje lastnice Anice Berger. Tu ima društvo svoj sedež še danes.

Zgodovinski utrinki iz našega arhiva