Gran Paradiso (4061m)

V soboto zgodaj zjutraj sva se s Tamaro odpravila z Društvom Strmina proti severozahodu Italije. Ob treh popoldan smo prispeli v vasico Pont, si oprtali nahrbtnike in se odpravili na kočo Vittorio Emanuele II. Ker je 10 urna vožnja zahtevala kar nekaj energije, je bila pot do koče precej naporna. Ampak mudilo se ni, tako da sva uživala v počasni hoji in razgledih, predvsem pa v tišini in svežem zraku. Naslednje jutro sva vzela pod pod noge še v temi, in v štirih urah dosegla vrh. Vreme nam je bilo naklonjeno, razmere so bile enkratne, mestoma se je sicer sneg prediral, ampak to moraš pač vzeti kot sestavni del zgodbe. Ko pa  med potjo in z vrha pogledaš okrog sebe, ti je takoj jasno od kod takšno ime. Se je pa kljub temu, da so takšni izleti privlačni zaradi družbe…, potrebno zavedati, da lahko hitro pride do situacije, ko si prepuščen sam sebi in moraš uporabiti tisto kar znaš in kar imaš pri sebi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja