Plezanje “ta dolgih” v Kozjeku

V torek, 28.5, sva z Maticem izkoristila lepo popolne za eno “ta dolgo” v Kozjeku. V nedeljo, 2.6., smo Marko, Matic, Rok in Jero ponovno plezali v Kozjeku.

V  torek sva z Maticem plezala Dišeče rože (IV-V, 100m), ki sva jo v srednjem delu začinila s Špilferderber-jem (VII+/VIII-). Matice je vse splezal kot prvi v navezi. V prvem raztežaju (II-III) sva zašla malo preveč levo in srečala gada.Matica je bil bolj zaskrbljen zaradi gada, mene pa je skrbela “plata” v naslednjem raztežaju. Ni variante, da je tole petica in res ni bila. Kaj sva plezala, sva ugotovila šele kasneje, ko sva pogledala na “pravo” skico (glej galerijo). Še dobro, da se mi je uspelo do naslednjega štanta potegniti po kompletih. Svaka čast Maticu, da je to vpel, četudi je visel v dveh kompletih. Jaz sem visel/se vlekel po vseh, razen dveh. Nadaljevala sva po Dišeči roži (V, IV) do grede. Zadnji raztežaj (VI) sva pustila za ponovitev.

V nedeljo sva z Maticem splezala Staro smer (IV-V/VI-, 110m), Rok in Jero pa Bonifacijev steber (IV, VI, VII, 120m). Spodaj in zgoraj je skala odlična, v srednjem delu (2. raztežaj) nekoliko slabša, krušljiva. Kač ni bilo na spregled. Z vremenom smo imeli srečo. Prejšnji dan in še zjutraj je močno deževalo, zato smo tudi nekoliko zamaknili naš odhod. Ko smo sestopili do avta, je ponovno začelo padati.

 

Ena misel na “Plezanje “ta dolgih” v Kozjeku

  1. Pingback: Kozjek – Marandkanta | Planinsko društvo Trbovlje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja